Kratek vodnik po vinih kraško-istrskega območja

Proizvodno območje vin s kontrolirano označbo porekla “Carso” ali “Carso-Kras” vključuje celotno ozemlje občin Tržaške pokrajine, v Goriški pokrajini pa celotno ozemlje občine Doberdob ter del ozemelj občin Tržič, Ronke, Foljan-Redipulja, Zagraj in Sovodnje ob Soči.
Proizvodna območja terana pa ne vključujejo celotnega zgoraj navedenega ozemlja, temveč v celoti ali delno vključujejo občine Trst, Devin-Nabrežina, Repentabor in Zgonik v Tržaški pokrajini ter občine Doberdob,  Zagraj in Sovodnje ob Soči v Goriški pokrajini.
Ta izredno raznolika krajina je poraščena z različno vegetacijo. Majhne obdelane parcele so ravne ali rahlo nagnjene, gričevnata območja in pobočja, ki se strmo spuščajo proti morju, pa so pogosto urejena v terasah. Trta, ki je prisotna že tisočletja, daje krajem močan pečat. 

Trta in prst 

Trta je rastlina, ki ima raje bolj revno, ne preveč rodovitno zemljo. Zlahka se prilagodi, vendar ista sorta trte daje različna vina, če jo gojimo na tleh z različnimi lastnostmi. Vrsta tal, na katerih raste trta, torej vpliva na organoleptične lastnosti vina. 

Celotno ozemlje pridelave lokalnih vin lahko razdelimo na dve večji območji.
Prvo je Kras s tipičnimi kraškimi značilnostmi, kot so skalnate površine pustega videza in pogoste vdolbine. Te lastnosti močno pogojujejo možnosti kmetijske rabe ozemlja. Za Kras je značilna tudi prisotnost jam in votlin, ki prispevajo k hitremu odtekanju deževnice, tako da kraška rdeča prst zadrži le njen manjši del. Ta specifični terroir daje vinom gosto in globoko barvo, intenzivne in raznolike arome, mineralne priokuse, dobro strukturo in izrazito obstojnost.

Drugo veliko območje vključuje Breg in Milje ter obsega osrednji južni del Tržaške pokrajine: od roba Tržaškega Krasa do obale. Za to ozemlje je značilna kamninska podlaga z  lapornatimi tlemi (fliš), torej gre za prst rumenkaste barve, ki se bistveno razlikuje od kraške. Ta vrsta terroirja daje vinom močno barvo, kompleksne arome, bogat alkoholni delež in obstojnost.

Malvazija

Po svetu obstajajo številne sorte malvazije, ki jih je skoraj toliko kot iz njih izdelanih vrst vin: od suhega in strukturiranega do sladkega desertnega ter od belega biser vina do rdečih mirnih ali penečih vrst. Malvazija ima starodaven grški izvor, toda zdi se, da je sorta, gojena na območju kontrolirane označbe porekla Carso-Kras, prišla sem prek Benečanov.

Malvazija, pridelana lokalno na kraško-istrskem območju, je suho nearomatično belo vino iz belega grozdja. Je zelo prilagodljiva in lahko zaživi v vrsti različnih slogov: od svežega vina, ki zori samo v jeklenih posodah, do vina, ki doseže prefinjen okus z zorenjem v lesenih sodih. Primerna je tudi za izdelavo penečega vina in verjetno daje najboljši rezultat s postopkom maceriranja. 

Ima eleganten, suh, močan okus s prijetnim mandljevim zaključkom. V primeru bele vinifikacije lahko podarja elegantne cvetlične in aromatične zaznave.
Če je macerirana, pa sprosti arome zrelega rumenega sadja in začimb ter note balzamičnih in aromatičnih zelišč. 

Priporočena sveža malvazija: vinogradništvo Lenardon 

Priporočena macerirana malvazija: vinogradništvo Merlak

Vitovska

Dandanes vitovska velja za kraško kraljico: gre za prestižno vino, ki je že od davnine prisotno na tej zemlji, skrito v gubah mnogih stoletij kmečke kulture. Gre za avtohtono sorto belega grozdja, ki se prideluje v Tržaški pokrajini in okolici. Ime sorte je slovenskega izvora in verjetno izhaja iz besede “vitica” (trtna vitica).

Trta vitovske je nastala s spontanim križanjem malvazije in glere, ki sta poleg nje edini avtohtoni sorti belega grozdja na tem območju. Sorta je svoje posebne lastnosti pridobila v teku dolgotrajnega prilagajanja in selekcije, saj je sposobna prenesti tako hladne zime z neusmiljenimi sunki burje kot poletno sušo. 

Okus je suh, z mandljevo zaključno noto, zelo mineralen in poln. Z belo vinifikacijo se pridobi vino z elegantnimi sadnimi notami in nadihi aromatičnih zelišč.
Če je macerirana, sprosti arome zrelega rumenega sadja, poljskega cvetja in sena.

Priporočena sveža vitovska: vinogradništvo Stanko Milič

Priporočena macerirana vitovska: vinogradništvo Škerlj

Teran

Teran je rdeča sorta grozdja in spada v družino refoškov. Pravzaprav se sorta trte imenuje refošk, natančneje refošk z zelenim pecljem, ime teran pa označuje vino. Poleg nekaterih območij v Sloveniji je proizvodnja terana dovoljena le na nekaterih območjih Tržaške in Goriške pokrajine. Teran izstopa zaradi živahne kisline, arom maline in robidnice, značilne rubinasto rdeče barve z vijoličnimi niansami in omejene vsebnosti tanina.

Priporočeni teran: vinogradništvo Damijan Milič in vinogradništvo Budin.

Refošk

Refošk, ki ga pridelujejo na območju kontrolirane označbe porekla Carso-Kras, je rdeča sorta grozdja; natančneje je ime sorte refošk z rdečim pecljem. Na deželnem ozemlju in na sosednjih območjih, zlasti v slovenski Istri, ki slovi kot dežela refoška, obstajajo številne različice. Njegovi začetki in izvor imena ostajajo zaviti v skrivnost. Po mnenju nekaterih ime izhaja iz “re (del) fosco”, kar bi lahko pomenilo kralj temnih vin, po mnenju drugih iz “rap fosc” (temen grozd). Vino je običajno intenzivne rubinasto rdeče barve z vijoličnimi odtenki. Ima aromo rdečega sadja in začimb, prijeten okus, rahlo kiselkasto noto ter omejeno vsebnost tanina.

Priporočeni refošk: vinogradništvo Grgič in vinogradništvo Cacovich.

 

Oranžna vina

V resnici oranžna vina niso nič novega, le njihovo ime in njihova prepoznavnost sta novejša. Če povprašate lokalne pridelovalce teh vin, običajno odgovorijo, da je to tradicionalni postopek izdelave, ki so ga uporabljali že njihovi stari starši in pradedi. Macerirana vina so vina iz belega grozdja, vendar vinifikacija poteka kot pri rdečih vinih: tropine ostanejo v stiku z moštom za določen čas, tj. od nekaj ur do nekaj tednov ali celo mesecev. Od tod nekatere skupne lastnosti: intenzivnost in raznolikost okusov, močneje zaznavni tanini in predvsem arome, ki so … zapeljive, intenzivne, neskončne.

Priporočeno vino: Brežanka z vinogradništva Kocjančič

Naravna vina

Človeštvo ima za seboj recimo kakšnih 6.000 trgatev in od tega se pri okrog 5.930 letinah niso uporabljali herbicidi, pesticidi, gnojila in komercialne kvasovke. Naravna vina prihajajo iz vinogradov in kleti, v katerih človeško delo spoštuje in izraža vrednote trajnosti ter si prizadeva za čim manj invazivnih enoloških posegov in praks.

Delo in postopki temeljijo na stoletnih izkušnjah in znanjih, ki se prenašajo iz generacije v generacijo.
Namen teh proizvajalcev je pridelava takšnega vina, ki bo čim bolj neokrnjeno odražalo njihovo zemljo in naravne cikle. 

Priporočena vina: Prulke z vinogradništva Zidarich in Ograde z vinogradništva Škerk

Mehurčki na krasu

Lokalno vinogradništvo se lahko pohvali z odlično tradicijo pridelave penin. Širši javnosti je najbolj znan prosecco, toda morda le maloštevilni vedo, da to vino izvira iz Trsta oziroma natančneje iz območja pod krajem Prosek. Ime prosecco ali slovensko prosekar je izvorno označevalo vrsto sladkega, skoraj likerskega vina, ki je nato od leta 1821 postalo tudi penina.

Sčasoma se je pridelava tega izdelka na njegovem izvornem ozemlju zmanjšala in šele v zadnjem obdobju jo poskušajo spet okrepiti in promovirati. Pridelava penin je torej bolj mlada dejavnost, bodisi da gre za postopek charmat (z vrenjem v avtoklavu) ali za klasični postopek (s ponovnim vrenjem v steklenici na drožeh).

Priporočena vina: Terra Roza s Kraške kmetije Bajta (klasični postopek) in Carpe Diem z vinogradništva Ostrouška (postopek charmat). 

NAROČANJE VINA IN LOKALNIH PROIZVODOV PREK SPLETNEGA MESTA TRIESTE.GREEN 

Pokušino izdelkov iz naših krajev lahko naročite v naši “trgovini”: v oddelku elektronske prodaje našega portala Trieste.Green lahko kupite izdelke lokalnih kmetij, kot so tiste, ki smo jih omenili v tem prispevku – vino, oljčno olje, suhomesne izdelke, sir, zeliščne čaje in še marsikaj.

Trajnostno nakupovanje izdelkov s Krasa in Istre.

V sodelovanju z