Prihodnji Kraški geopark
Geopark
Na našem ozemlju se rojeva poseben projekt: prihodnji Kraški geopark, ki bo ustanovljen s skupnimi močmi, delno v Sloveniji in delno v Italiji.
V naslednjih nekaj letih bo zaživela ta ustanova za ovrednotenje naše edinstvene geološke dediščine: samo na italijanskem Krasu je več kot 6000 kraških dolin in več kot 3000 podzemnih votlin (jam, požiralnikov in drugih značilnih geoloških pojavov).
Povprečno imamo na vsakem kvadratnem kilometru kar 16 kraških jam. V Sloveniji pa kraški svet zaseda skoraj polovico državnega ozemlja in doslej je bilo zabeleženih več kot 8000 kraških jam. Kras skriva v sebi očarljive kraje, ki imajo tudi veliko znanstveno in kulturno-zgodovinsko vrednost. Pred vsemi drugimi omenimo kraje, na katerih se podzemna reka Timava nenadoma prikaže človeškim očem, kot so izviri pri Štivanu (San Giovanni di Duino). Reka se tu po več kot 40 km skrite poti pod zemljo končno izlije v morje. Na slovenski strani so posebno znamenite Škocjanske jame (Grotte di San Canziano) – že na seznamu Unescove svetovne dediščine – kjer ista reka ponikne. Še bolj veličastne so morda Devinske stene v Italiji: bela kraška skala se tu nenadoma spušča v Tržaški zaliv.
Samo v italijanskem delu prihodnjega geoparka je 57 geoloških znamenitosti, to je “krajev ali območij s pomembnimi geološkimi značilnostmi, ki omogočajo razumevanje zgodovine Zemlje, njenih kamnin, mineralov, fosilov in pokrajin” . Izmed teh geoloških znamenitosti, opredeljenih s strani Dežele Furlanije – Julijske krajine, jih je 11 pomembnih na nacionalni ravni, 7 pa na mednarodni ravni.
To kamnito ozemlje je navdihovalo pesnike in pridelovalce, ki so ustvarili edinstvene verze, pa tudi izjemna vina, sire, med itd.
Scipio Slataper je zapisal:
“Trd in dober je moj Kras.
Vsaka njegova bilka se je morala prebiti skozi skalo, da je vzniknila,
vsak od njegovih cvetov se je napil pripeke, da bi se razprl.
Zato je njegovo mleko zdravo in njegov med dišeč …”
Območje našega “matičnega krasa” je ozemlje, na katerem so bili geološki kraški pojavi prvič preučevani – še v času vladanja Avstroogrske monarhije.
Gre za ozemlja občin, kjer bo ustanovljen prihodnji geopark: v Sloveniji so to občine Divača, Hrpelje-Kozina, Komen, Miren-Kostanjevica in Sežana, v Italiji pa občine Doberdob (Doberdò del Lago), Devin Nabrežina (Duino Aurisina), Foljan-Sredipolje (Fogliano-Redipuglia), Tržič (Monfalcone), Repentabor (Monrupino), Ronke (Ronchi dei Legionari), Zagrajec (Sagrado), Dolina (San Dorligo della Valle), San Pier d’Isonzo, Sovodnje ob Soči (Savogna d’Isonzo), Zgonik (Sgonico) in Trst.
Številne javne ustanove, vključno z občinami zgoraj omenjenih ozemelj in Deželo Furlanije – Julijske krajine, si prizadevajo ne le za vzpostavitev čezmejnega Kraškega geoparka, temveč tudi za njegovo vključitev v svetovno mrežo geoparkov, ki jo priznava Unesco.
Odkrij prihodnji Kraški geopark
Kje lahko kupite lokalno kraško in istrsko hrano
Kras hrani Trst. Izjava se sklicuje na stoletja staro razmerje med zaledjem in prestolnico Julijske krajine ter postavlja v ospredje rodovitnost tega ozemlja, ki ni le apnenčasta pušča, obremenjena s tragičnimi dogodki dvajsetega stoletja, ter nemočna žrtev ostrih sunkov burje in obmejne nezaupljivosti – voljne snovi za razne politične zlorabe.
Pet pohodniških poti na kraško-istrskem območju
Kdor hodi, ne da bi si nadel pohodniška oblačila, v drugih prebudi takojšen vzgib nezaupanja. Misel, ki jo je zapisal slavni pisatelj Georg Sebald, bi lahko predstavljala manifest o tem, kaj se ti lahko zgodi, ko se preoblečeš v popotnika.
Najlepši sprehodi na kraško-istrskem območju
Sprehodi po teh krajih lahko poleg dajanja možnosti za občudovanje lepot pokrajine potešijo tudi želje tistih izletnikov, ki jih privlačijo čari in geološke značilnosti podzemlja.
Pet najlepših krajev za plezanje na prostem
Glavna sestavina Krasa je kamen in kjer se ta kamen oblikuje v steno, postane tempelj plezalcev. Čeprav se kraška planota nahaja na višini le nekaj sto metrov nad morjem, skriva nekaj najbolj privlačnih krajev za izvajanje plezalnega športa v Evropi.